Vprašanje:
Stranka opravlja pisarniško delo. V pisarni nima klime in v poletnih mesecih temperatura pogosto preseže 30 stopinj. Zanima jo, kaj lahko stori. V elektronski pošti piše, da so razmere nemogoče za normalno delo.
Odgovor:
Krovni zakon na področju varnosti in zdravja pri delu je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljevanju zakon) in številni podzakonski predpisi. Področje zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ureja Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 – ZVZD – 1; v nadaljevanju pravilnik).
Delovno okolje in delovne razmere se v zadnjem času korenito spreminjajo. Spremembe delovnega okolja prinašajo sodobne tehnologije, zaostreni pogoji dela in stres na delovnem mestu, ki zahtevajo nov pristop pri zagotavljanju zdravja in varnosti pri delu. Delodajalec mora zagotavljati varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme. Pomembno je tudi poudariti, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, torej finančno breme zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pade na pleča delodajalca. Delodajalec mora sprejeti pisno Izjavo o varnosti z oceno tveganja. V tej izjavi mora skupaj s strokovno službo prepoznati vsa tveganja na delovnem mestu, analizirati in ugotoviti nevarnosti za vsako delovno mesto ter uvesti primerne ukrepe za odpravo nevarnosti ugotovljenih tveganj. Med tveganja za zdravje delavcev na delovnem mestu spada tudi izpostavljenost previsokim temperaturam.
Zgoraj omenjeni pravilnik določa, da mora delodajalec zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza potrebam delavcev glede na delovnim proces in fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer pridejo v poštev kriteriji za delo v mrazu. Tako mora delodajalec upoštevati slovenske standarde za toplotno udobje. V teh standardih so določeni kazalniki za zagotavljanje toplotnega udobja. Pravilnik določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 stopinj (izjema so t.i. vroči delovni prostori). V teh primerih mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka na hodnikih, stopniščih in pomožnih prostorih ne bo višja od 20 stopinj.
Visoke temperature lahko resno ogrozijo naše zdravje. Pride lahko do izčrpanosti, zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, zmanjšane koncentracije in posledično se poveča tudi možnost delovnih nesreč. Zaradi tega mora delodajalec sprejeti vse ukrepe, da največji možni meri zaščiti delavca pred neugodnimi vremenskimi vplivi na delovni prostor.
Prevelika toplotna obremenitev lahko povzroči toplotni udar. Toplotni dar pomeni, da telo več ni sposobno uravnavati toplotno temperaturo, kar lahko privede do kroničnih bolezni kot so srčno žilne bolezni, bolezni dihal in možganske bolezni. Zato so varni in zdravi delovni pogoji toliko bolj pomembni in zato mora delodajalec temu vprašanju posvetiti posebno pozornost.
V primeru previsokih temperatur na delovnem mestu mora delodajalec sprejeti začasne ali stalne ukrepe z namenom zagotovitve zdravih delovnih pogojev. Ker previsoka temperatura ne traja skozi celotno leto, ampak je omejena samo na določene mesece mora po stališču Inšpektorata za delo RS delodajalec sprejeti vsaj začasne ukrepa za zmanjšanje tveganj za zdravje delavcev. Ti ukrepi so predvsem prerazporeditev delovnega časa, uvedba krajšega delovnega časa, daljši odmori, na voljo mora biti osvežilna pijača. Kot skrajni ukrep pa se lahko izvede tudi prekinitev delovnega procesa.
Stalni ukrep za zagotovitev primerne temperature v delovnih prostorih pa predstavlja namestitev klimatskih naprav, ki morajo biti tudi ustrezno vzdrževane, da dosežejo svoj namen in učinek. Seveda pa je odločitev o vrsti ukrepov za zagotovitev ustreznih temperatur v delovnih prostorih na strani delodajalca, ki pa mora upoštevati opredelitev teh tveganj v Izjavi o varnosti z oceno tveganja na delovnem mestu.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi ter zahtevati, da se nevarnost odstrani. Če delodajalec ne odpravi nevarnosti za zdravje delavcev (ne sprejme ukrepov za lažje prenašanje visokih temperatur v delovnih prostorih), ga lahko delavec prijavi Inšpektoratu za delo RS. Obrazec za prijavo kršitev Inšpektoratu za delo RS se nahaja na spletni strani Inšpektorata za delo.
Pomembno pa je poudariti, da zvišanje temperatur nad dovoljeno mejo praviloma ne predstavlja neposrednega in resnega ogrožanja zdravja delavcev, ki bi lahko bila opravičljiv razlog za odklonitev dela in zapustitev delovnega mesta. Seveda pa je potrebno vsak tak primer obravnavati individualno. Dodamo naj še, da lahko delodajalec v primeru neupravičene zapustitve delovnega mesta zahteva povračilo nastale škode in izreče ostale disciplinske sankcije.
Na tem mestu je potrebno dodati, so še bolj kot »pisarniški delavci« izpostavljeni delavci, ki opravljajo delo na terenu. Takim delavcem je potrebno zagotoviti ustrezno zaščito pred ultravijoličnimi žarki in neznosnimi temperaturami (npr. osebno varovalno opremo, ki pokrije čimveč kože, hladen prostor, napitke,…).
Svetujemo vam, da se o previsokih temperaturah v delovnih prostorih pogovorite z delodajalcem, da opozorite na določila pravilnika. Na tak način poskušajte najti ustrezno rešitev za primerno delovno okolje. Samo v skrajnem primeru vam svetujemo prijavo na Inšpektorat RS za delo.
DRUŠTVO PARAGRAF
Če imate pravni problem oziroma pravno vprašanje, ga lahko zastavite na elektronski naslov: drustvo.paragraf@gmail.com. Pravno svetovanje je brezplačno.
