Na letošnji konferenci Zlati kamen, ki je 6. oktobra potekala v Kranju, sta Občino Beltinci zastopala direktor občinske uprave Borut Balažic in podsekretar, vodja oddelka za družbene dejavnosti, Grega Horvat. Občina Beltinci je nosilka Srebrnega certifikata ISSO za leto 2026, priznanja za razvojno odličnost in doseganje standarda občine dobrega življenja.

Zlati kamen in sistem ISSO

Zlati kamen je osrednje strokovno srečanje slovenske lokalne samouprave. Na njem se srečujejo predstavniki občin, gospodarstva in države. Projekt vodita družbi Planet GV in SBR, metodologijo pa nadzira strokovni svet, v katerem so predstavniki prakse in treh univerz. Osnova za priznanja je Informacijski sistem slovenskih občin (ISSO). Ta vsako leto z 54 kazalniki na osmih področjih (demografija, proračunska učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobrazba, življenjski standard, socialna kohezija in okolje) primerja vseh 212 slovenskih občin.

Nagrado Zlati kamen 2026 za razvojno najbolj prodorno občino je letos prejela Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Ajdovščina je bila prepoznana kot najprodornejša občina zahodne kohezijske regije, Slovenj Gradec kot najprodornejše mesto, Gorenja vas - Poljane pa kot najprodornejša podeželska občina.

Zakaj srebrni certifikat

Srebrni certifikat prejmejo občine, ki se na posameznih področjih sistema ISSO uvrščajo v zgornjo tretjino slovenskih občin. Beltinci so to dosegli na dveh področjih:

• Izobrazba: 29. mesto med 212 občinami, z vrednostjo indeksa, ki povprečje presega za 28 odstotkov.
• Trg dela: 53. mesto, z indeksom, ki je 13 odstotkov nad slovenskim povprečjem in 16 odstotkov nad povprečjem pomurske regije.

Mladi študirajo in se vračajo domov

Prav področje izobrazbe je po oceni avtorjev analize največje pozitivno presenečenje. Po številu podeljenih diplom (40 na 1.000 prebivalcev v petih letih) so Beltinci prvi v Pomurju in 53. v Sloveniji. Pri indeksu bega možganov se uvrščajo na 39. mesto: delež mladih, ki se po študiju ne vrnejo v domači kraj, je za slovenske razmere majhen. Pri podeželskih občinah v manj razvitih delih Slovenije je to zelo redek pojav. K temu prispevajo tudi občinske štipendije (23. mesto), saj je občina v petih letih za spodbujanje študija namenila 21.532 evrov na 1.000 prebivalcev, skoraj trikrat več od povprečja slovenskih občin.

Avtorji analize ugotavljajo: »V kraju je torej nastalo neko razvojno jedro, dovolj privlačno za mlade in izobražene prebivalce.«

Vlaganja v zaposlovanje prinašajo rezultate

Po sredstvih za aktivno politiko zaposlovanja so Beltinci na 10. mestu v državi. V petih letih je občina za ta namen namenila 150 evrov na prebivalca, povprečje slovenskih občin pa je 29 evrov. Med večjimi podeželskimi občinami vzhodne Slovenije je pri tem kazalniku na prvem mestu. Delež najzahtevnejših delovnih mest (21 odstotkov) je na ravni slovenskega povprečja, povprečna neto plača (1.433 evrov) pa je blizu povprečja 212 občin in nad regijskim povprečjem. Pri plačah je občina v enem letu napredovala za 20 mest.

Druge svetle točke analize

• Stanovanjski standard: pri indeksu stanovanjske revščine so Beltinci na 19. mestu in med primerljivimi občinami najboljši. Pri stanovanjski gradnji so na 33. mestu, s 17,5 novega stanovanja na 1.000 prebivalcev v petih letih (povprečje 11,6).
• Priseljevanje: občina ostaja privlačna za nove prebivalce. Selitveni prirast je nad slovenskim povprečjem, demografski indeks pa za 34 odstotkov presega povprečje pomurske regije. Na področju demografije so Beltinci napredovali s 138. na 117. mesto.
• Rast gospodarstva: prihodki gospodarstva so se v petih letih povečali za 61,6 odstotka (povprečje 49,4 odstotka). Pri tem kazalniku je občina napredovala za 120 mest, na 51. mesto. Po sredstvih za spodbujanje malega gospodarstva je prva med večjimi podeželskimi občinami vzhodne Slovenije.
• Ekološko kmetijstvo: po ekoloških načelih se obdeluje 10,6 odstotka kmetijskih zemljišč, več kot dvakrat več od regijskega povprečja.

Skupni razvojni položaj se izboljšuje

Po sestavljenem indeksu ISSO je občina napredovala za osem mest (s 170. na 162. mesto) in je med 27 občinami razvojno najšibkejše statistične regije na 10. mestu, nad regijskim povprečjem. V petih letih se je vrednost indeksa povečala za 8,8 odstotka, povprečje slovenskih občin pa za 1,3 odstotka.